AKISI – Popoprane zgodbice (3. knjiga)

O KNJIGI

Akisi se tokrat ne obeta nič dobrega. Starši jo namreč v dobri veri, da bi se naučila manir in si omogočila zgledno prihodnost, želijo poslati k prastričku v Francijo. Za Akisi selitev ne pride v poštev, saj jo v Franciji lahko požrejo volkovi, morda pa od mraza, uboga reva, celo zmrzne. Vse bolj je prepričana, da ne spada v to družino in naredila bo vse, da se selitvi v Francijo izogne. Toda ta naloga je vse prej kot lahka. Vsi odrasli vidijo v njenem odhodu korist zase, vsem mamam v vasi se je že čisto zmešalo in Akisi ne ve več, kaj sploh še lahko stori. In ko se zdi, da ji Francija ne uide, sklene Akisin trebuh vzeti stvari v svoje roke.

Tretja zbirka zgodbic o vragolijah neustrašne Akisi in njenih prijateljih_cah nam postreže z ljubezenskimi dilemami odraslih, z zagatami pesnjenja in pojmom vsakdanje poezije, v njej pa izvemo tudi, kako se našemiti v grdo princesko (hja, kdo pravi, da morajo biti princeske zmeraj samo lepe) in kako je Akisi spoznala svojega najboljšega prijatelja Edmonda in opico Bubuja, njenega zvestega spremljevalca in zaveznika.

O AVTORJIH

Marguerite Abouet (1971) je otroštvo preživela v revni delavski četrti Abidžana. Pri dvanajstih so jo starši v želji po dobri izobrazbi poslali v Pariz, kjer so jo navdušile knjižnice in knjige nasploh. Izučila se je za pravno pomočnico in to delo tudi opravljala, a se je nazadnje odločila postati scenaristka in režiserka. Velik uspeh in več nagrad ji je prinesel že prvenec Aya de Yopougon (Aya iz Yopougona, 2005−), slonokoščenoobalska saga, v kateri bralstvu predstavlja slikovito in precej nepoznano plat Afrike. Tudi v Akisi (Akissi, 2010−) navdih črpa iz svojih afriških otroških let, svoja pariška najstniška leta pa opiše v Bienvenue (Dobrodošla, 2010−2014). Za svoja dela je prejela številne nagrade. Kadar Marguerite Abouet ne pripoveduje zgodb, gradi knjižnice v revnih četrteh velikih afriških mest.

Mathieu Sapin (1974, Dijon) je po študiju ilustracije v Strasbourgu dve leti delal v muzeju nacionalnega središča striparske in upodobitvene umetnosti v Angoulêmu ter obenem ilustriral otroške in mladinske knjige za velike francoske založniške hiše. Od leta 2003 se posveča izključno stripu. Zaslovel je s parodično serijo o superjunakih Supermurgeman (od leta 2002). Z Emmanuelom Guibertom in Joannom Sfarjem je ustvaril priljubljeno otroško serijo Sardine de l'espace (Vesoljska sardina, 2002−). Leta 2016 je prejel naziv viteza reda umetnosti in leposlovja. Je avtor več kot tridesetih del in prejemnik več nagrad.

Založba: VigeVageKnjige

Leto izida: 2024

Število strani: 138

Vezava: mehka vezava